VSRS Sklep Cp 3/2023

Jedro

Stranka ima pravico do procesnih dejanj, med katere spada tudi predlog za izdajo dopolnilnega sklepa le, če bi ji to prineslo konkretno in neposredno pravno korist.

Okoliščina, da so predlagatelji izpodbijali tudi v celoti odločitev vsebovano v navedeni točki, torej tudi glede dela, v katerem so uspeli, ni terjala zavrženja pritožbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom III N 101/2013 z dne 27. 5. 2021 predlog za ugotovitev pripadajočega zemljišča po Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (v nadaljevanju ZVEtL-1) zavrglo glede parc. št. 47/2 k. o. ... (II. točka izreka; ugotovilo, da so parc. št. 47/29, 47/30, 47/26, 47/32, 544/7, 47/11, 47/5, 47/25 in 47/39, vse k. o. ..., pripadajoče zemljišče in s tem splošni skupni del stavbe v etažni lastnini na naslovu ... in ... v ...; (III. točka izreka); predlog glede ostalih parcel zavrnilo (IV. točka izreka); na parc. št. 47/29 ustanovilo odkupno pravico v korist A., d. o. o. - v stečaju (V. točka izreka); zavrnilo predlog za ustanovitev odkupne pravice v korist A. d. o. o. - v stečaju na parc. št. 47/26 in 47/30 (VI. točka); ugotovilo, da na parc. št. 47/5 obstaja neodplačna neprava stvarna služnost glede upravljanja in vzdrževanja elektroenergetske infrastrukture (VII. točka izreka), glede drugega dela te pravice pa je predlog odstopilo v reševanje pravdnemu sodišču (VIII. točka izreka); ugotovilo, da ne obstajajo izvedene pravice na posameznih parcelah, ki so pripadajoče zemljišče in jih je izbrisalo (IX. in X. točka izreka).

2. Višje sodišče je s sklepom II Cp 409/2022 z dne 10. 5. 2022 pritožbi predlagateljev zoper sklep z dne 27. 5. 2021 delno ugodilo, pritožbi zakonitega udeleženca A., d. o. o. - v stečaju pa v celoti in sklep z dne 27. 5. 2021 v točki III izreka glede parcel 47/29 in 47/30, k. o. ..., točke IV izreka, točki V izreka, točki IV izreka glede parcele 47/30, k. o. ..., točki VII izreka, točkah IX.I., IX.II., X.I., X.II., X.III., X.IV., X.VIII. izreka, prvi alineji točke XI. izreka v zvezi s parcelama 47/29 in 47/30, k. o. ..., razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. V preostalem delu je pritožbo predlagateljev zoper sklep z dne 27. 5. 2021 zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje z dne 27. 5. 2021 v točkah II in VIII izreka potrdilo. Pritožbi predlagateljev zoper popravni in dopolnilni sklep z dne 23. 8. 2021 je ugodilo in sklep razveljavilo.

3. Predlagatelji so dne 12. 9. 2021 vložili predlog za dopolnitev sklepa višjega sodišča. Navajajo, da v točki I in II izreka navedenega sklepa ni razvidno, kako je sodišče odločilo glede pritožb predlagateljev in zakonitega udeleženca A., d. o. o. - v stečaju, zoper navedeni sklep sodišča prve stopnje v naslednjih točkah oziroma njihovih delih, zoper katere so bile prav tako podane pritožbe: v točki III glede preostalih parc. št. 47/26, 47/32, 544/7, 47/11, 47/5, 47/25 in 47/39, vse k. o. ...;- v točki VI glede parc. št. 47/26, k. o. ...;- v točkah IX.III., IX.VI., IX.VI., IX.VII., IX.VIII., in IX.IX. in v točki XI glede ostalih parc. št.: 47/26, 47/5, 47/32, 47/11, 544/7, 47/25 in 47/39, vse k. o. ... Kot izhaja iz pritožb predlagateljev in zakonitega udeleženca, so predlagatelji in zakoniti udeleženec podali pritožbi poleg točk, ki izhajajo iz izreka citiranega sklepa višjega sodišča, tudi celotno točko III izreka citiranega sklepa, torej poleg parc. št. 47/29 in 47/30 tudi glede ostalih parcelnih številk (v tem delu so podali pritožbi tako predlagatelji kot zakoniti udeleženec), celotno točko VI izreka sklepa sodišča prve stopnje, torej poleg parc. št. 47/30 tudi glede parc. št. 47/26 (pritožbo je podal zakoniti udeleženec), zoper celotno točko IX: torej poleg točke IX.I. in IX.II. tudi zoper točke IX.III., IX.VI., IX.VI., IX.VII., IX.VIII. in IX.IX. (pritožbo je podal zakoniti udeleženec), zoper celotno točko XI, torej poleg parc. št. 47/29 in 47/30 tudi glede parc. št. 47/26, 47/5, 47/32, 47/11, 544/7, 47/25 in 47/39 (tudi tu je podal pritožbo zakoniti udeleženec). Tako bi moralo biti v sklepu višjega sodišča pod točko I izreka navedeno, da se delno ugodi tako pritožbi predlagateljev kot zakonitega udeleženca, v ostalem besedilu pa bi točka I izreka sklepa višjega sodišča ostala enaka. Pri točki II izreka pa bi moralo biti navedeno, da se v preostalem delu pritožba predlagateljev in zakonitega udeleženca zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v točki II, v točki III, glede parc. št. 47/26, 47/32, 544/7, 47/11, 47/5, 47/25 in 47/39; v točki VI glede parc. št. 47/26; v točkah VIII, v točkah IX.III., IX.VI., IX.VI, IX.VII., IX.VIII. in IX.IX ter v točki XI glede parc. št.: 47/26, 47/5, 47/32, 47/11, 544/7, 47/25 in 47/39, vse ista k. o., izreka, potrdi.

4. Višje sodišče je z izpodbijanim sklepom predlog predlagateljev za izdajo dopolnilnega sklepa zoper lastni sklep II Cp 402/2022 z dne 10. 5. 2022 v delu, ki se nanaša na pritožbo zakonitega udeleženca A., d. o. o. - v stečaju, zavrglo. V preostalem delu je predlog za izdajo dopolnilnega sklepa zavrnilo. Poudarilo je, da predlagatelji nimajo pravice vložiti predlog za izdajo dopolnilnega sklepa v delu, kolikor se predlog nanaša na pritožbo zakonitega udeleženca. ZVEtL-1 namreč v prvem odstavku 7. člena določa, da sodišče dopusti posameznemu udeležencu izjavljanje in sodelovanje pri posameznem procesnem dejanju le v mejah, v katerih to zadeva njegove pravice in pravne koristi, ki jih uveljavlja v postopku. Predlagatelji ne izkažejo pravnega interesa za vložitev predloga za dopolnitev sklepa v delu, kolikor se predlog nanaša na pritožbo zakonitega udeleženca. Zato je treba predlog predlagateljev za izdajo dopolnilnega sklepa v tem delu zavreči. Dodalo je še, da je o pritožbi zakonitega udeleženca odločalo v skladu s predlogom, ki ga je podal v drugem odstavku točke 1 pritožbe, kjer je natančneje specificiral, v katerem delu se pritožuje zoper sklep sodišča prve stopnje. Nadalje je navedlo, da je v točki III izreka sklepa III N 101/2013 z dne 27. 5. 2021 sodišče prve stopnje ugotovilo, katere parcele predstavljajo individualno pripadajoče zemljišče sporne stavbe, v točki IV izreka pa je predlog za ugotovitev individualnega pripadajočega zemljišča k stavbi glede preostalih parcel zavrnilo. Odločitev v točki III izreka sklepa je za predlagatelje ugodna, v tem delu so torej uspeli, zato za pritožbo v tem delu niso imeli pravnega interesa. To točko pa so v pritožbi kljub temu navedli kot izpodbijani del. Ker pritožniki za ta del torej niso imeli pritožbene potrebe, je sodišče druge stopnje štelo, da sklep izpodbijajo zgolj v delu, v katerem niso uspeli. Takšno ravnanje je skladno s sodno prakso višjih sodišč. O tem tudi teorija avtorja Jana Zobca v delu: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, str. 413. Zato v tem delu pritožba pravilno ni posebej zavržena. Nerazumljiva je navedba predlagateljev o predlogu, da bi moralo pritožbeno sodišče pritožbo predlagateljev v tem delu zavrniti.

Pritožba

5. Zoper navedeni sklep višjega sodišča vlagajo pritožbo predlagatelji. Uveljavljajo vse pritožbene razloge in predlagajo, naj Vrhovno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu predlagateljev za dopolnitev sklepa II Cp 402/2022 z dne 10. 5. 2022 ugodi in sklep ustrezno dopolni oziroma podrejeno izpodbijani sklep II Cp 402/2022 z dne 6. 10. 2022 razveljavi in vrne zadevo višjemu sodišču v ponovno odločanje. V zvezi s točko I izpodbijanega sklepa poudarjajo, da iz sklepa in pritožbe zakonitega udeleženca A., d. o. o. - v stečaju, zoper sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani III N 101/2013 z dne 27. 5. 2021 izhaja, da je zakoniti udeleženec podal izrecno izjavo, da sklep sodišča prve stopnje izpodbija v točkah III, VI, IX, X, XI. To pomeni, da je navedeni sklep izpodbijal tudi v točki III, glede preostalih parcelnih številk: 47/26, 47/32, 544/7, 47/11, 47/5, 47/25, in 47/39, vse k. o. ...; v točki VI tudi glede parc. št. 47/26 k. o. ...; v tč.: IX, III, IX., IV., IX., VI., IX., VII, IX., VIII. in IX, IX ter v tč. XI tudi glede ostalih parcelnih številk 47/26, 47/5, 47/32, 47/11, 544/7, 47/25 in 47/39, vse k. o. ... Višje sodišče bi moralo v smislu 365. člena v zvezi s 350. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) odločiti tudi o tem delu pritožbe navedenega pritožnika, čeprav ni ustrezno obrazložil oziroma konkretiziral pritožbenih razlogov. Tudi če pritožba nima obrazložitve oziroma razlogov, ne pomeni, da pritožbeno sodišče o tem ne odloča. Tudi če bi štelo, da ta pritožnik nima pravnega interesa za vložitev pritožbe, bi prav tako moralo odločiti in pritožbo v smislu četrtega odstavka 343. člena ZPP zavreči. Prav tako bi moralo odločiti v primeru, če bi štelo, da pritožba pritožnika v tem delu ni dovoljena, ker jo je vložila oseba, ki nima te pravice in pritožbo v tem delu zavreči. Tudi ne drži navedba sodišča druge stopnje, da pritožnik v drugem odstavku ne specificira pritožbe. V drugem odstavku pritožbe in nadalje je podal obrazložitev, ni pa pritožbe omejil oziroma ni podal izjave, da se v tem delu ne pritožuje. Če bi želel podati pritožbo zgolj zoper točko III glede parc. 47/30 in 47/29 in zoper točko VI glede parc. št. 47/30, ne bi izrecno navedel, da se pritožuje v celoti v točkah III., VI., IX.., X.., XI. izreka sodišča prve stopnje. Glede točk IX., X., in XI. in tudi glede točke III. v sklepu z dne 10. 5. 2022 sodišče ni podalo obrazložitve, niti ni navedlo, da šteje, da v tem delu pritožnik ni podal pritožbe zoper sklep sodišča prve stopnje. Zaradi pravne varnosti morajo biti meje pravnomočnosti sodnih odločb jasne in nedvoumne, višje sodišče pa mora odločati o tistih delih sodnih odločb sodišča prve stopnje, ki se izpodbijajo s pritožbo in v mejah pritožbenih razlogov v smislu 350. in 365. člena ZPP in svojo odločitev podati v izreku sodne odločbe. Ni dopustno ugibati, kateri del sodnih odločb sodišča prve stopnje se šteje za pravnomočnega oziroma v katerem delu je pritožbeno sodišče štelo, da pritožba, kljub navedbi dela sklepa sodišča prve stopnje, zoper katerega se pritožnik pritožuje, ni bila podana, in v katerem delu je sklep sodišča prve stopnje postal pravnomočen. Sklicuje se na odločbe VS RS: II Ips 109/2017, II Ips 626/2008, II Ips 263/2012, Cp 30/2018, II Ips 28/2009, Cp 14/2022, Cp 4/2022 in višjih sodišč VSL II Cp 935/2010, VSL I Cpg 193/2019, VSL I Cp 1934/99, VSC II Ip 298/2021, VSL IV Cpg 812/2018, VSL I Cp 124/2021.

6. Predlagatelji imajo pravni interes za predlog za dopolnitev sklepa višjega sodišča z dne 10. 5. 2022, v delu, ki se nanaša na pritožbo pritožnika A., d. o. o. - v stečaju zoper sklep sodišča prve stopnje, saj to zadeva njihove pravice in pravne koristi, ki jih uveljavljajo v postopku. Ni jasno ali je sklep sodišča v tem delu glede naštetih parcelnih številk pravnomočen, ker v stečaju sklep sodišča v tem delu ni pravnomočen: Ker pritožbeno sodišče v tem delu ni odločilo, je sklep sodišča prve stopnje nepravnomočen. Zato ga ne bo mogoče realizirati, kar pomeni neposredno škodo predlagatelju v vitalnem delu odločitve sodišča prve stopnje glede individualnega pripadajočega zemljišča k predmetni stanovanjski poslovni stavbi last predlagateljev.

7. V zvezi s točko II izreka izpodbijanega sklepa poudarjajo, da bi moral obseg individualnega pripadajočega zemljišča predmetne stavbe zajeti tudi vse ostale parcelne številke, ki so jih uveljavljali v postopku, ker so deli individualnega pripadajočega zemljišča k stavbi povezana celota, ki zajema celoten obseg zemljišča. Zato mora ugotovitev sodišča zajemati vse parcelne številke. Če je sodišče štelo, da je bilo v tej točki predlogu predlagatelja ugodeno, bi moralo pritožbo v tem delu zavreči kot nedovoljeno v smislu 1. točke 365. člena ZPP v povezavi s četrtim odstavkom 343. in 346. člena ZPP. Tudi tu morajo biti zaradi pravne varnosti meje pravnomočnosti sodnih odločb jasne in nedvoumne. Sodišče druge stopnje mora odločati o tistih delih sodnih odločb sodišča prve stopnje, ki se izpodbijajo s pritožbo in v mejah pritožbenih razlogov v smislu 350. in 365. člena ZPP ter odločitev podati v izreku sodne odločbe in ne v obrazložitvi. Tudi v tem delu se sklicujejo na prej navedeno sodno prakso Vrhovnega sodišča in višjih sodišč.

8. Višje sodišče je bistveno kršilo določbi prvega in drugega odstavka 339. člena ZPP, zlasti pa je storilo bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj strankam ni bila dana možnost obravnavanja v tem delu pred pritožbenim sodiščem, iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj sodna odločba v tej zvezi nima razlogov, iz 350. člena ZPP (pritožbeno sodišče po tem določilu odloča o tistih delih sodnih odločb sodišča prve stopnje, ki se izpodbijajo s pritožbo in v mejah pritožbenih razlogov) ter iz 1. točke 365. člena ZPP, v povezavi s 343. in 346. členom ZPP, saj ni odločilo, če je že štelo, da sta pritožbi v citiranem delu nedovoljeni, zaradi pomanjkanja pravnega interesa zato, ker jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice. Zato je ravnalo v nasprotju z ustaljeno sodno prakso, po kateri je treba pritožbo v tem delu zaradi nedovoljenosti zavreči v smislu 1. točke 365. člena ZPP v povezavi s četrtim odstavkom 343. in 346. člen ZPP. Če bi višje sodišče ravnalo zakonito in bi pritožbi v tem delu zavrglo, bi imela pritožnika možnost vložiti neposredno revizijo v smislu določbe tretjega odstavka 384. člena ZPP. Tako pa je onemogočilo pritožnikom izredno pravno sredstvo in kršilo ustavno pravico pritožnika do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS. Predlagatelji so s tem nedopustno prikrajšani, saj je od ugotovitev obsega individualnega pripadajočega zemljišča stanovanjsko-poslovni stavbi odvisna normalna uporaba stavbe, saj ni omogočen dostop in dovoz do stavbe, ni možnosti parkiranja, prostora za igro in počitek, prostora za smetnjak, zelenice,... tako glede stanovanjskega dela, posebej pa še glede poslovnega dela, kjer se brez obsega individualnega pripadajočega zemljišča, ne more opravljati registrirana dejavnost, trgovina in gostinski lokal. Parc. št. 47/2 k. o. ... Del sklepa prvostopnega sodišča, o katerem ni odločeno v pritožbenem postopku, se nanaša na vitalni del individualnega pripadajočega zemljišča v predmetni stanovanjsko-poslovni stavbi okrog stavbe.

9. Poseženo je tudi v pravico predlagateljev do sodnega varstva v smislu 23. člena Ustave RS, saj ni sodnega epiloga in pravnomočne odločitve glede vseh zahtevkov oziroma predlogov, da bi jih lahko realizirali in izvršili, v pravico do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave RS, saj je onemogočeno, da bi o njihovi izjavi v pritožbi pritožbeno sodišče odločilo, pravico do pravnega sredstva po 25. členu Ustave RS, saj so bile kršene pravice predlagateljev in zakonitega udeleženca do odločanja o vloženem pravnem sredstvu ter pravico do poštenega sojenja v smislu 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in svoboščin in s tem v temeljno ustavno načelo, da je Slovenija pravna država iz 2. člena Ustave RS. Tovrstno postopanje posega še v ustavno pravico predlagateljev do zagotovitve doma (predvsem stanovanjski del) smiselno po odločbi Ustavnega sodišča RS U-P-619/17-22 z dne 14. 2. 2019, saj se brez individualnega pripadajočega zemljišča stavba ne more uporabljati, in v ustavno pravico do zagotovitve pogojev poslovanja gospodarskih organizacij v smislu 74. člena Ustave RS, saj brez individualnega pripadajočega zemljišča poslovanje ni mogoče. Nezakonito ravnanje višjega sodišča in odstop od sodne prakse pomembno vplivata na zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava in razvoja prava prek sodne prakse, saj so kršene temeljne ustavne pravice državljanov.

Odločitev o pritožbi

10. Pritožba ni utemeljena.

11. V zvezi z zavrženjem predloga za izdajo dopolnilnega sklepa (I. točka izreka izpodbijanega sklepa) Vrhovno sodišče pojasnjuje naslednje:

12. Predlagatelji v predlogu za dopolnitev sklepa in v pritožbi opozarjajo, da izkazujejo pravni interes za vložitev predloga za dopolnitev sklepa tudi v delu, kolikor se predlog nanaša na pritožbo zakonitega udeleženca. Zatrjujejo, da se zahtevki in ugovori zakonitega udeleženca nanašajo na parcele, ki so jih zahtevali kot del funkcionalnega zemljišča k stavbi, kjer so etažni lastniki. Po določbi prvega odstavka 7. člena ZVEtL-1 sodišče dopusti posameznemu udeležencu izjavljanje in sodelovanje pri posameznem procesnem dejanju le v mejah, v katerih to zadeva njegove pravice in pravne koristi, ki jih uveljavlja v postopku. To pa v konkretnem primeru še ne pomeni, da imajo predlagatelji kot glavni udeleženci postopka pravni interes v zvezi s predlogom za izdajo dopolnilnega sklepa, kolikor se ta nanaša na pritožbo zakonitega udeleženca A., d. o. o. - v stečaju. Stranka ima pravico do procesnih dejanj, med katere spada tudi predlog za izdajo dopolnilnega sklepa le, če bi ji to prineslo konkretno in neposredno pravno korist. Take koristi v tem postopku predlagatelji v navedenem delu ne izkazujejo.¹ Zgolj pavšalno zatrjujejo, da so ostale nejasne in nedoločne meje pravnomočnosti. V delu, ki se nanaša na obseg in vsebino njihovega predloga zaradi ugotovitve pripadajočega zemljišča, so prejeli celovite odgovore na njihove predloge oz. zahtevke v izdanem pravnomočnem sklepu sodišč prve in druge stopnje. Ker navedeni zakoniti udeleženec ni predlagal izdaje dopolnilnega sklepa, v delu, ki se nanaša na njegovo pritožbo, pa se šteje, da so bili njegovi predlogi v tem obsegu v tem postopku zavrnjeni.² Meje pravnomočne odločitve nižjih sodišč so torej jasno določene. Zgoraj povzetih obširno očitanih procesnih kršitev ter kršitev Ustave RS in EKČP torej ni.

13. V zvezi z zavrnitvijo predloga za izdajo dopolnilnega sklepa (II. točka izreka izpodbijanega sklepa) Vrhovno sodišče pojasnjuje naslednje:

14. Predlagatelji neutemeljeno očitajo procesne nepravilnosti in kršitve njihovih ustavnih in konvencijskih pravic tudi v zvezi s točko III izreka prvostopenjskega sklepa, ker višje sodišče ni odločilo o njihovi pritožbi, v kateri so očitali, da v tem delu niso zajete vse parcele, ki naj bi po njihovem predstavljale individualno pripadajoče zemljišče k stavbi. Te so priznane v obsegu, kot izhaja iz izreka pravnomočnega sklepa v navedeni točki. Zavrnilni del je vsebovan v IV. točki sklepa sodišča prve stopnje. Sodišči nižjih stopenj sta v tem delu torej popolno oziroma v celoti odločili, kar je omogočalo predlagateljem tudi vložitev izrednih pravnih sredstev zoper pravnomočno odločitev o celotnem njihovem predlogu za določitev pripadajočega zemljišča. Zato je pravilen zaključek višjega sodišča, da glede točke III prvostopenjskega sklepa niso imeli pritožbene potrebe in posledično tudi ne za izdajo dopolnilnega sklepa. Okoliščina, da so predlagatelji izpodbijali tudi v celoti odločitev vsebovano v navedeni točki, torej tudi glede dela, v katerem so uspeli, namreč ni terjala zavrženja pritožbe, kot še zmotno menijo v pritožbi zoper izpodbijani sklep. Sodišče je pravilno štelo, da se pritožujejo le zoper del, s katerim niso uspeli (točko IV prvostopenjskega sklepa).³

15. Ob povedanem je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. točko 37. člena ZPP in 37. členom ZNP).

-------------------------------
¹ Primerjaj v tej zadevi sklep VSRS II DoR 414/2022 z dne 21. 12. 2022.
² Primerjaj smiselno odločbi VSRS II Ips 177/2015 z dne 10. 9. 2015, II Ips 115/2017 z dne 22. 1. 2018.
³ Primerjaj: Jan Zobec v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, str. 413, na katerega se sklicuje tudi višje sodišče v izpodbijanem sklepu.

Datum zadnje spremembe:

03.08.2023

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep III DoR 51/2022
• VSRS Sklep I R 50/2020